Grčija spreminja smer: omejena križarjenja proti pretiranemu turizmu!

Grčija spreminja smer: omejena križarjenja proti pretiranemu turizmu!

Grčija se sooča s precejšnjim porastom čezmernega turizma, zlasti na priljubljenih Kikladih, kot sta Santorini in Mikonos, ki sta prejela oceno 4,2 v indeksu čezmernega turizma. Te destinacije so med najbolj ranljivimi destinacijami na svetu, saj prizadenejo tako domačine kot turiste. Veliko število obiskovalcev vodi do gneče na ulicah, naraščajočih cen in obremenitve vodnih virov, kar je že kritično, saj se je poraba vode na Santoriniju v zadnjih letih močno povečala.

Še posebej zaskrbljujoča je poraba vode, ki se je od leta 2012 do 2019 podvojila. V naslednjih treh letih se je poraba povečala za nadaljnjih 18 odstotkov, v enem letu pa za 22 odstotkov. Po besedah ​​župana Santorinija Nikosa Zorzosa je bila zmogljivost razsoljevanja otoka prvotno predvidena za 15 let, v praksi pa je trajala le pet let. Ta razvoj je izjemno stresen za 1600 prebivalcev Fire, glavnega mesta Santorinija.

Križarjenje kot dejavnik stresa

Grška vlada zdaj načrtuje uvedbo strožjih pravil za križarjenja za boj proti čezmernemu turizmu. Premier Kyriakos Micotakis je napovedal, da bo omejil priveze za ladje in uvedel razpisni postopek za ladje. Ti ukrepi naj bi preprečili, da bi preveč turistov na križarjenjih odvrnilo druge obiskovalce, kar bi lahko dodatno zmanjšalo gospodarske koristi za otoke.

Lani so križarjenja ustvarila 847 milijonov evrov prometa, kar je več kot dvakrat več kot leto prej. Vendar veliko turistov na križarjenjih prenoči na ladji in večinoma jedo na ladjah, kar zmanjšuje neposredne koristi, ustvarjene za lokalna podjetja. Večje ladje za križarjenje, kot sta Norwegian Epic in Odyssey of the Seas, lahko prepeljejo več kot 4000 potnikov, kar še zaostruje razmere na že tako preobremenjenih otokih.

Ekološki in infrastrukturni izzivi

Težave čezmernega turizma niso omejene le na grške otoke. Evropska mesta, kot sta Amsterdam in København, imajo tudi visoke rezultate indeksa čezmernega turizma in so občutljiva na negativne vplive, kot so degradacija okolja, preobremenitev infrastrukture in slabša kakovost življenja domačinov. Nenehni pritisk turizma bi lahko dolgoročno zmanjšal privlačnost teh destinacij za vse obiskovalce.

Mnenje, ki ga je izrazil Josh Weinstein, izvršni direktor Carnivala, da so te omejitve "na žalost dane", odraža nujno nujnost, s katero je treba obravnavati vprašanja trajnosti in ekologije v turističnem sektorju. Chris Theophilides, izvršni direktor Celestyala, predlaga izboljšan sistem za rezervacijo privezov, da bi zadostil naraščajočim zahtevam in nihajočemu turizmu.

Koraki, ki jih sprejema Grčija, bi lahko služili kot model za druge turistično obremenjene regije za ohranjanje ravnovesja med gospodarskimi koristmi in okoljsko trajnostjo.