Pomanjkanje vode in množični turizem: Ibiza je na robu!

Pomanjkanje vode in množični turizem: Ibiza je na robu!

Ibiza je avgusta vse bolj pod pritiskom množičnega turizma. Nerešene težave, povezane z navalom obiskovalcev, so očitne. Vedno več turistov, ki se odpravljajo na slikoviti otok, ne le preobremenijo infrastrukture, ampak povzročijo tudi resno pomanjkanje ponudbe. Čeprav naprave za razsoljevanje morske vode polno obratujejo, je pitna voda še vedno dragocen vir. Zlasti v stanovanjskem kompleksu v Jesúsu je bilo skoraj 50 hiš več dni brez vode, kar kaže na težko stanje infrastrukture. Kot odgovor na situacijo je občina Santa Eulària poslala 50 pisem hotelom in ustanovam, da bi jih opozorila na prekomerno porabo vode. Po uveljavljenem pravilu je dovoljeno zaužiti le 250 litrov vode na osebo na dan.

Občina je celo zagrozila z zmanjšanjem pretoka vode, če bo poraba ostala prevelika. Težava je v tem, da je izjemno težko nadzorovati porabo vode v hotelih in zasebnih gospodinjstvih. Številni hoteli zanemarjajo učinkovito rabo z zalivanjem zelenic, hkrati pa zaradi dotrajanih cevi odteče na tisoče litrov vode. Druga velika težava, ki jo množični turizem še povečuje, so prometne razmere na Ibizi. Gneča je na cestah predvsem avgusta, ko so pogosta nevarna prehitevanja.

Politike in obljube

Kljub očitnim izzivom politične obljube o omejitvi množičnega turizma še niso uresničene. Veliko število turistov ne vodi samo v gnečo na ulicah, ampak tudi v naraščajoče cene za otočane. Ibiza ni sama v teh težavah; Z negativnimi učinki čezmernega turizma se spopadajo tudi primerljiva turistična območja, kot so Hrvaška, Benetke in Barcelona.

Turizem po Evropi še naprej narašča, zlasti v južni Evropi. Leta 2023 je Španijo obiskalo več kot 85 milijonov mednarodnih turistov, dosedanji podatki za leto 2024 pa kažejo 42,5 milijona turistov v prvi polovici leta. To vodi do protestov domačinov, ki se zaradi množičnega turizma podajo na ulice v mestih, kot sta Atene in Barcelona.

Reakcije in rešitve v drugih regijah

Barcelona namerava do leta 2029 odpraviti vsa počitniška stanovanja, da bi ustvarila več življenjskega prostora za domačine. Na Tenerifih potekajo tudi protesti, ker širitev turizma zvišuje cene najemnin in obremenjuje okolje. Benetke od aprila 2024 za dnevne obiskovalce zaračunavajo 5 evrov, v Grčiji pa v varstvo podnebja in trajnostni turizem usmerjajo dve milijardi evrov naložb.

Dubrovnik na Hrvaškem je že sprejel ukrepe za omejitev števila pristanišč ladij za križarjenje in prepoved najema počitniških stanovanjskih zgradb. Kopenhagen spodbuja trajnostne turistične pobude, kot sta "GreenKayak" in "CopenPay". Izkazalo se je, da čeprav obstajajo pristopi k soočanju z izzivi množičnega turizma, marsikje še vedno manjka jasna in celovita rešitev. Ibiza je primer, kako lahko vse večji pritisk turističnih dejavnosti predstavlja hkrati pomemben vir dohodka in pomembno breme.