Raziskovalka podnebja Grimalda: Počasno potovanje kot model prihodnosti za planet!

Raziskovalka podnebja Grimalda: Počasno potovanje kot model prihodnosti za planet!

Oktobra 2023 je vedenjski ekonomist Gianluca Grimalda pustil službo na Kielskem inštitutu za svetovno gospodarstvo (IfW), da bi iz Papue Nove Gvineje odpotoval v Nemčijo na okolju prijazen način. Grimalda je pred tem sedem mesecev raziskoval na Papui Novi Gvineji in se ni želel vrniti z letalom, zaradi česar je odpovedal delo, saj delodajalec ni sprejel dolgega časa potovanja. Januarja namerava začeti novo delovno mesto na Masarykovi univerzi na Češkem. Za dokončanje svojih projektov je prejel sredstva za dve študiji v Bougainvillu, ki obravnavata izzive, s katerimi se soočajo tamkajšnje domorodne družbe.

Prvi od njegovih raziskovalnih projektov proučuje ekonomsko mobilnost v 50 različnih avtohtonih družbah, drugi pa analizira vedenje ljudi v situacijah skupnega tveganja, kot so podnebne spremembe. Grimalda poudarja, da je treba ta vprašanja preučiti na terenu, saj prizadete skupnosti že močno trpijo zaradi posledic podnebnih sprememb. Njegova odločitev o počasnem potovanju ni le osebna zaveza zmanjšanju ogljičnega odtisa, ampak tudi izjava o pomenu počasnega potovanja.

Izzivi prizadetih skupnosti

Tudi v Bougainvillu lokalni glasovi potrjujejo katastrofalne posledice podnebnih sprememb. Helena Hakena, predsednica združenja katoliških žensk na otoku, ostro kritizira zahodne industrializirane države in poudarja grožnjo preživetju, ki jo povzroča pridobivanje surovin. To je neposredna grožnja tradicionalnemu načinu življenja ljudi, saj izkopavanje bakra, litija, niklja in redkih zemelj vodi v množično uničevanje okolja. Mundiya Kepanga, tiskovni predstavnik plemena Huli, opozarja tudi na krčenje gozdov v Papui Novi Gvineji, ki ga povzročajo azijska podjetja in dodatno destabilizira regijo.

Položaj manjših otoških držav je zapleten zaradi mednarodnih konferenc, kot je COP28 v Dubaju, ki jih oceanske države razočarajo. Njihovi glasovi pogosto ostanejo neslišani in predsednik Surangel Whipps ml. iz Palaua kritizira končno deklaracijo, ki vsebuje neustrezno zaščito za majhne otoke. Te države se borijo s hudimi posledicami podnebnih sprememb, vključno z ekstremnimi vremenskimi pojavi, dvigom morske gladine in upadanjem staležev rib. Prve ponovne naselitve podnebnih beguncev na Papui Novi Gvineji že potekajo, z začetkom na otočju Carteret v 2000-ih. V tem kontekstu je Avstralija sklenila tudi sporazum s Tuvalujem, ki naj bi letno sprejel do 280 podnebnih beguncev, a predsednik Whipps mlajši te načrte vidi kot neustrezne in kritizira ogroženost celih kultur.

Iskanje rešitev

Razpravo o podnebni politiki nadaljuje poročilo Meddržavnega sodišča (ICJ), ki naj bi razjasnilo, kakšne obveznosti imajo države v boju proti globalnemu segrevanju. Resolucijo o pripravi tega poročila je vložil Vanuatu, podprlo pa jo je 130 držav članic ZN. V razpravah o obveznostih glede podnebnih sprememb sodelujeta tudi »Zavezništvo majhnih otoških držav« in »Forum pacifiških otokov«.

Grimalda, ki je zavezan delitvi rezultatov svojih raziskav s skupnostmi Bougainvilla, meni, da je njegova odgovornost zastopati perspektivo tistih, ki si ne morejo privoščiti letalskega prevoza. Njegovo 28.000 kilometrov dolgo potovanje skozi 16 držav v dveh mesecih simbolizira potrebo po večji trajnosti v potovanjih. V tem kontekstu izpostavlja pomen počasnega potovanja za boljše razumevanje ljudi in družbe. Grimalda verjame v prelomnico v globalnem energetskem prehodu in s citiranjem Martina Luthra Kinga jasno pove, da kljub vsem izzivom želi še naprej aktivno spodbujati varstvo podnebja.

taz in Deutschlandfunk poročali o tem, da je treba podnebne spremembe jemati resno in slišati glasove prizadetih skupnosti.