Expedition Island Pride: Globokomorski viri ali uničevanje okolja?

Expedition Island Pride: Globokomorski viri ali uničevanje okolja?

V morju dremajo fascinantni zakladi: mangan, nikelj, kobalt in baker, vezani v obliki manganovih nodulov, ki čakajo, da jih odkrijete. Ti minerali so izjemne vrednosti zaradi uporabe v sodobnih tehnologijah, predvsem v baterijah za električne avtomobile in vetrnih turbinah. Možnost nabiranja teh surovin v globokem morju vzbuja željo in je predmet trenutnih raziskav.

Na krovu raziskovalne odprave "Island Pride" trenutno poteka poglobljena analiza možnih vplivov pridobivanja surovin na okolje. Novinar ARTE Michael Stocks in njegov snemalec sta edina filmska ekipa, ki spremlja podvig in dokumentira testiranje velikega podvodnega žetvenega stroja, katerega namen je učinkovito obdelovati morsko dno. Vendar pa pozornost pritegnejo polemike, ki so jih izrazili različni znanstveniki. Številni raziskovalci se bojijo, da bi rudarjenje manganovih gomoljev lahko resno ogrozilo občutljivo morsko ekologijo, kar bi povzročilo vroče razprave v znanstveni skupnosti in širše.

Razprava o surovinah iz morja

Po svetu obstajajo različni pristopi k temi globokomorskega rudarjenja. Medtem ko je Nemčija, ki ima dovoljenje za območje Clarion-Clipperton med Havaji in Mehiko, razglasila moratorij na globokomorsko rudarjenje, da bi raziskala ekološke posledice, so številne druge države in podjetja skeptična do takšnih omejitev. Po podatkih Zveznega inštituta za geoznanosti in naravne vire bi lahko Nemčija z izkoriščanjem teh rudnih virov pokrila 6 % svojih potreb po bakru, 51 % svojih nikljevih potreb in celo 80 % svojih potreb po kobaltu.

Mednarodna agencija za morsko dno (ISA) namerava poleti določiti predpise za globokomorsko rudarjenje. To se dogaja sredi naraščajočega zanimanja, saj več kot 20 držav članic ISA, pa tudi velika podjetja, kot so BMW, Google, Samsung in Volvo, izražajo skupen interes za rudarjenje oceanskih virov. Medtem je Japonska že pridobila licence in načrtuje rudarjenje redkih elementov v svoji ekonomski coni, kar potencialno pomeni, da lahko država zagotovi svoje zaloge surovin za desetletja. Japonska ne podpira moratorija in si zato prizadeva za agresivno izkoriščanje svojih morskih virov.

Razmere v Tongi

Otoška država Tonga ima tudi ambivalentne poglede na globokomorsko rudarjenje. Vlada sodeluje s podjetjem pri izkoriščanju možnosti izkopavanja manganovih nodulov, da bi sanirali prizadeti proračun. Kljub temu so ribiči na tem območju zaskrbljeni in se bojijo, da bi to lahko negativno vplivalo na staleže rib in turistično opazovanje kitov. Forum civilne družbe celo poziva k prepovedi globokomorskega rudarjenja, medtem ko Geološki zavod vidi gospodarske priložnosti v Tongi. Tonga bi lahko zaslužila do 2,50 USD na tono dvignjenih manganovih nodulov, s potencialnim rudarjenjem do treh milijonov ton letno.

Razprava o globokomorskem rudarjenju ne drži le raziskovalcev, vlad in podjetij v stiski, ampak postavlja tudi vprašanje ravnovesja med tehnološkim napredkom in varstvom okolja: koliko smo pripravljeni tvegati za naše surovine in kakšno prihodnost želimo ustvariti za oceane? Odgovor na to še vedno čakamo, saj odprava »Island Pride« pride do dna narave.

Dodatne informacije so na voljo na prizma in dnevne novice.