Zakaj bi se Nemčija morala učiti od japonske obzirnosti in discipline!
Izkusite, kako potovanje na Japonsko vodi avtorja k dvomu o nemških vrednotah, kot sta obzirnost in disciplina.
Zakaj bi se Nemčija morala učiti od japonske obzirnosti in discipline!
16. maja 2025 avtorica razmišlja o svojih izkušnjah na Japonskem in glavnih razlikah od nemške kulture. Vtisi, ki jih je nabrala med potovanjem po mestih Tokio, Kyoto in Okinawa, kažejo, koliko obzirnosti in discipline je značilno za sožitje na Japonskem. Medtem ko v Nemčiji pogosto prevladujeta sebičnost in tekmovalnost, je na Japonskem harmonija cenjena kot osrednja vrednota. To poroča Fokus.
Osupljiv primer tega je vzdušje v hotelu ob plaži, kjer se gostje obnašajo sproščeno in ne rezervirajo ležalnikov. V podzemni železnici v Tokiu vlada popolna tišina; Mobilni telefoni in glasni pogovori so tabu. Takšno vedenje kaže, da sta vljudnost in obzirnost globoko zakoreninjena v japonskem vsakdanjem življenju. Avtor pa obžaluje vse manj spoštovanja in discipline v Nemčiji, ki sta nujna za harmonično sobivanje.
Kultura obzirnosti
Na Japonskem je individualni ego pogosto postavljen na stran v korist skupnosti. To se odraža v družbenih normah, ki spodbujajo harmonično družbo. Vrline, kot so obzirnost, poštenost, zaupanje, skromnost in zadržanost, so osnovne v japonski kulturi. Ta načela tvorijo osnovo japonske harmonične družbe, v kateri se izogibajo konfliktom in neposredni kritiki, da bi se izognili stiski. Nippon informacije določa.
Primer kolektivnega duha je praksa, da zaposleni prihajajo v pisarno zgodaj in parkirajo svoje avtomobile dlje stran, da imajo drugi boljši parkirni prostor. Takšne geste obzirnosti ne zagotavljajo le osebnega udobja, ampak tudi krepijo skupnost. Nasprotno pa v Nemčiji pogosto prevladuje načelo »kdor prej pride, prvi melje«, kar še dodatno zaostruje konkurenčnost v vsakdanjem življenju.
Potreben je premislek
Avtor poudarja, da generacija Z na Japonskem začenja dvomiti o tradicionalnih vrednotah kolektivnega upoštevanja in zahteva več skrbi zase. To bi lahko naznanilo spremembo v japonski družbi, za katero je že dolgo značilna ideja kolektivizma. Zamisel, da lahko odstopanja od družbenih norm vodijo v izključenost, se med mlajšimi vedno bolj sprašuje.
Glede na ta opažanja avtor predlaga, da bi se Nemčija lahko naučila od japonskega odnosa do discipline in obzirnosti. Za izboljšanje socialne interakcije in premagovanje egoizma, ki trenutno zaznamuje družbeno klimo, bi bil potreben premik paradigme v smeri večjega sodelovanja in odgovornosti.
Na splošno primerjava med kulturami kaže, kako pomembna sta upoštevanje in red za harmonično sobivanje in kako potrebna je ponovna presoja vrednot v nemški družbi.