200 obalnih mest tvori podnebno zavezništvo: Skupaj proti morski gladini!
Približno 200 obalnih mest ustanavlja podnebno zavezništvo pod vodstvom ZN, da bi se skupaj soočili z izzivi podnebnih sprememb.

200 obalnih mest tvori podnebno zavezništvo: Skupaj proti morski gladini!
Danes je okoli 200 obalnih mest po vsem svetu ustanovilo podnebno zavezništvo pod okriljem Združenih narodov. Sedež zavezništva je v Nici v Franciji. To zavezništvo je namenjeno spodbujanju izmenjave izkušenj in skupnemu razvoju rešitev za odpravo negativnih vplivov podnebnih sprememb. Grožnja globalnega segrevanja je še posebej zaskrbljujoča, saj bi lahko do leta 2050 več kot milijarda ljudi živela v regijah, ki so manj kot deset metrov nad morsko gladino. V Frankovini.
Zavezništvo načrtuje redne spletne konference in letne vrhove. Prvi vrh bo leta 2024 v Maroku. Zastopani so tudi župani različnih mest, ki želijo izmenjati svoje izkušnje in strategije za zaščito obale. Christian Estrosi, župan Nice in vodja zavezništva, je poudaril nujno potrebo po preselitvi ranljivega prebivalstva. Tudi LaToya Cantrell, županja New Orleansa, je poudarila pomen sodelovanja in izmenjave med mesti članicami.
Načrtovani ukrepi in pobude
Zavezništvo bo ustanovilo posebne delovne skupine, v katerih bodo strokovnjaki analizirali različne probleme v prizadetih obalnih mestih in razvijali rešitve. Poleg tega je predvidena povečana izmenjava med temi kraji in razvojnimi bankami zaradi pridobivanja finančnih sredstev za prilagoditvene ukrepe.
Osrednja skrb zavezništva je nastopati kot glas obalnih mest v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Geografsko in politično raznolika skupina vključuje na primer:
- New Orleans, USA: Fortschritte im Küstenschutz nach Hurrikan Katrina 2005.
- Venedig, Italien: Technologische Lösungen wie das MOSE-Projekt gegen Hochwasser.
- Malé, Malediven: Künstlich angehobene Inseln und nachhaltige Stadtentwicklung.
- Miami, USA: Milliardeninvestitionen in Pumpensysteme und erhobene Straßen.
- Kapstadt, Südafrika: Engagement für die Renaturierung von Dünen.
- Sydney, Australien: Förderung schwimmender Stadtteile und Seegraswiesen.
- Barcelona, Spanien: „Grüne Korridore“ entlang der Küste.
- Jakarta, Indonesien: Bau riesiger Deichsysteme geplant.
- Cancún, Mexiko: Investitionen in Korallenriff-Wiederherstellung.
- Reykjavík, Island: Nutzung von Geothermie zum Schutz von Küstenökosystemen.
Pred drugim vrhom konference ZN o oceanih, ki se začenja v Nici in združuje predstavnike 130 držav, pripravljata deklaracijo o varstvu oceanov in seznam prostovoljnih zavez držav. Tisk poročali. Ti razglašeni ukrepi in sodelovanje obalnih skupnosti so bistvenega pomena za soočanje z izzivi podnebnih sprememb in zagotavljanje varnega življenjskega okolja ob obalah za prihodnje generacije.