Negotovost v digitalni dobi: strokovnjaki razpravljajo o nevarnostih in rešitvah

Negotovost v digitalni dobi: strokovnjaki razpravljajo o nevarnostih in rešitvah

31. maja 2025 je v Abbazii potekal zelo cenjen dogodek, na katerem so imeli predstavitve znani govorci, kot sta Konrad Paul Liessmann in Barbara Zehnpfennig. V svojem predavanju je Liessmann obravnaval koncept laži v filozofiji in se skliceval na mislece, kot sta Platon in Nietzsche. Navedel je tudi "domnevo o netočnosti" odvetnice Mische Senn, da bi osvetlil izzive digitalne komunikacije. Zehnpfennigova pa je dvomila o avtorstvu Hipijevega dialoga in se lotila angažiranih znanstvenikov, ki so po njenem mnenju zastopali pristranske poglede.

V drugi razpravi je novinar Christo Buschek govoril o težavah obravnave pristranskosti v nizih podatkov. Svojo temo je ponazoril s primerom odkritja ujgurskih ujetniških taborišč na Kitajskem s satelitsko analizo. Njegove pripombe kažejo, kako pomembno je kritično ravnanje s podatki, zlasti v času, ko digitalno nasilje in dezinformacije naraščata.

Kibernetske grožnje in digitalna varnost

Med dogodkom je Walter Unger, nekdanji uradnik za digitalno varnost oboroženih sil, nujno opozoril na negotovosti, ki jih s seboj prinašajo programska oprema in kibernetski napadi. Še posebej zaskrbljujoče je bilo pomanjkanje pozornosti do zahodnih groženj, vprašanje, za katerega je menil, da ga je treba nujno obravnavati. Vendar pa Unger ni dal jasnega odgovora na vprašanje o papirnih varnostnih sistemih za oborožene sile.

V prihodnjih razpravah bo nevroznanstvenik Joachim Bauer obravnaval nevarnosti, ki jih umetna inteligenca in virtualni svetovi predstavljajo za človeštvo. Tovrstne teme postajajo vse bolj pomembne glede na trenutni razvoj tehnologije in družbe.

Digitalno nasilje in njegovi učinki na demokracijo

Drugo ključno vprašanje je digitalno nasilje, ki vse bolj postaja resen problem za demokracijo. Študija, ki jo je izvedla Janina Steinert, profesorica globalnega zdravja na Tehnični univerzi v Münchnu, kaže, da skoraj vsaka druga politično aktivna oseba, ki postane žrtev digitalnega nasilja, prilagodi svoje komunikacijske navade. Prizadeti čutijo, da so prisiljeni spremeniti svojo vsebino ali manj pogosto obiskovati platforme družbenih medijev. Še posebej zaskrbljujoče je, da je skoraj vsaka četrta prizadeta ženska razmišljala o tem, da bi se popolnoma umaknila iz javnosti.

Politiki, kot je Yvonne Magwas iz CDU, opozarjajo, da takšni vztrajni napadi razjedajo demokratično sobivanje. Anna-Lena von Hodenberg, direktorica HateAid, poudarja, da je za zaščito politično aktivnih ljudi nujno hitro ukrepanje. Poziva tudi k oblikovanju kontaktnih točk znotraj strank za prizadete, da bi ta problem obravnavali resneje.

Da bi se soočili s temi izzivi, bi morali biti operaterji platform družbenih medijev bolj povezani z zahtevami zakona o digitalnih storitvah (DSA). Ta določa, da je treba ukrepati proti sovražnim komentarjem in dezinformacijam. Je pa Mark Zuckerberg napovedal, da bosta Facebook in Instagram v ZDA manj regulirana, zaradi česar bo težje preganjati sovražne komentarje. Podobne težnje lahko opazimo tudi pri Elonu Musku in Platformi X.

Zuckerberg se v EU sooča z DSA, ki ga je težko uveljaviti, obenem pa upa na podporo ameriškega predsednika za zmanjšanje pritiska na EU. Luisa Neubauer, predana glasnica varstva okolja, poudarja, da grožnje ne bodo omejile njene zavezanosti. Vsako grožnjo vidi kot spodbudo za delo za pravičnejšo in bolj vključujočo družbo.

Obravnavane teme oblikujejo trenutno razpravo o digitalni varnosti, komunikaciji in izzivih, ki jih mora naša družba v tem trenutku premagati. Obenem avtor razmišlja o globoko zakoreninjeni povezavi med hrano in kulturo v Italiji ter podaja priporočila za premišljeno ravnanje v času pandemije, kot sta redna cepljenja in izogibanje stikom. [Falter] poroča, da je to velikega pomena ne le za zdravje, ampak tudi za kulturno identiteto.