Dopust ali bolezen? Eden od petih ljudi se bori z bolezenjo v prostem času!

Dopust ali bolezen? Eden od petih ljudi se bori z bolezenjo v prostem času!

Vedno več zaposlenih v Nemčiji trpi za pojavom, znanim kot "bolezen prostega časa", ki se kaže v simptomih bolezni v prostem času. Nedavna študija Mednarodne univerze IU kaže, da 19,3 % anketirancev redno trpi zaradi bolezni ob koncu tedna ali na dopustu. Ta študija, ki je med 24. januarjem in 6. februarjem 2025 anketirala 2004 ljudi, uravnoteženo glede na starost in spol, poudarja daljnosežne učinke stresa in dela na zdravje delavcev.

Posebej zaskrbljujoč je podatek, da kar 71,9 % zaposlenih pozna izraz »bolezen v prostem času«. Simptomi so različni in vključujejo predvsem utrujenost, težave s spanjem, glavobole in simptome prehlada. Glede na rezultate študije je 36,1 % anketirancev tožilo nad utrujenostjo in izčrpanostjo, 14,2 % pa je imelo simptome, podobne prehladu.

Sprostitev proti delovnemu pritisku

Ključni rezultat raziskave je, da 40,1 % anketiranih ne meni, da je njihovo zasebno življenje dovolj sproščujoče, da bi zadostilo zahtevam poklicnega življenja. Za zaposlene, mlajše od 25 let, je ta delež impresivnih 50,5 %. Mlajši delavci večinoma svoj prosti čas preživljajo bolj pasivno, na primer prek družbenih medijev in pretočnih storitev, kar negativno vpliva na njihov občutek sproščenosti.

Študija tudi poudarja, da je 54,4 % anketirancev dejalo, da dostopnost izven delovnega časa vpliva na njihovo okrevanje. V tem kontekstu 33,5 % zaposlenih meni, da morajo biti dosegljivi v prostem času, medtem ko jih 47,4 % dostopa do službene elektronske pošte tudi izven delovnega časa. Med anketiranimi jih je 80,6 % pripravljenih celo redno delati nadure, 42,9 % jih dela do dve dodatni uri na teden.

Vzroki in posledice bolezni v prostem času

Vzrok za simptome naj bi bil predvsem visok delovni pritisk, pomanjkanje podpore in neugodno ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. 46,4 % udeležencev poroča o visokem delovnem pritisku, 9,2 % pa se jih počuti preobremenjenih. Ti stresi so odgovorni za to, da se veliko zaposlenih po delu težko izklopi, kar 38,4 % meni.

Zanimiva je tudi sposobnost anketirancev za sprostitev: 49,8 % jih uspe uravnoteženo organizirati prosti čas, 17,0 % pa ga preživi pretežno pasivno. Študija kaže, da ljudje, ki svoj prosti čas preživljajo aktivno, manj verjetno trpijo za »prostočasno boleznijo«, ugotovitev, ki poudarja pomen zdravega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem.

Posledice te študije so jasne: postaja vse bolj jasno, da pretiran stres in stalna razpoložljivost ne vplivata le na kakovost življenja delavcev, ampak lahko povzročita tudi resne zdravstvene težave. Za soočanje s temi izzivi je ključnega pomena ozaveščanje o vzrokih bolezni v prostem času, kot je »bolezen v prostem času«, in razvoj strategij za izboljšanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem.

Dodatne podrobnosti o študiji in rezultatih so na voljo na spletni strani bo.de in iu.de biti prebran.