Latinska Amerika v gibanju: Doživite solidarnost in kulturo 31. avgusta!

Latinska Amerika v gibanju: Doživite solidarnost in kulturo 31. avgusta!

31. avgusta 2025 bo v kulturni dvorani Horster Mitte v Gelsenkirchnu pomemben dogodek za mednarodno solidarnost in prijateljstvo med narodi. Dogodek se začne ob 11. uri, vstop je možen ob 10.30. Vstopnina je 4 evre, znižana cena 2 evra. Dogodek se bo osredotočil na aktualne izzive lokalnih volilnih kampanj ter družbene boje in gibanja v Latinski Ameriki, ki jih bodo udeleženci podrobneje obravnavali. Poseben poudarek bo na Festivalu kultur, ki poleg glasbe ponuja tudi latinskoameriško hrano.

Delegacija se bo pogovarjala z rudarji v São Paulu, da bi obravnavala kritična vprašanja onesnaženosti okolja in nevarnosti odpovedi jezov. V tem kontekstu je solidarnostni pozdrav namenjen tudi rudarjem v Gruziji. Ti dogodki so izraz globalne solidarnosti, ki se ne osredotoča le na latinskoameriška vprašanja, ampak odraža tudi vpliv korporacij na vsakdanje življenje in politiko.

Migracije kot osrednje vprašanje

Latinska Amerika se trenutno sooča z visoko stopnjo migracije, zlasti ljudi iz Srednje Amerike, vključno s Hondurasom, Gvatemalo in Salvadorjem, pa tudi Venezuele. Medtem ko se migranti iz Srednje Amerike vse pogosteje odpravljajo v ZDA, Venezuelci iščejo zatočišče v drugih južnih državah. Na to migracijo vpliva restriktivna politika v ZDA, zlasti v času administracije Donalda Trumpa. Nasprotno pa ostajajo meje v južni Latinski Ameriki večinoma odprte. Med diktaturami v sedemdesetih letih in državljanskimi vojnami v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Latinska Amerika razvila tradicijo sprejemanja beguncev.

Razmere milijonov Venezuelcev, ki so zaradi slabih življenjskih razmer in kršitev človekovih pravic prisiljeni zapustiti svoje domove, so alarmantne. Ženevsko konvencijo o beguncih iz leta 1951 in Kartagensko deklaracijo iz leta 1984, ki razširja definicijo begunca, so ratificirale številne latinskoameriške države. Poleg tega koncept »Solidarnostnih mest« v regiji spodbuja integracijo beguncev prek lokalnih programov, katerih cilj je iskanje trajnih rešitev.

Razvoj migracijske politike v Argentini

V Argentini je dostop do statusa rezidenta Venezuelcem olajšan s sporazumom o rezidentstvu Mercosurja. Kljub temu se izziv povečuje: od leta 2015 je Venezuelo zapustilo okoli štiri milijone ljudi, kar predstavlja največjo migracijo v regiji. Ekonomska komisija ZN za Latinsko Ameriko (CEPAL) poroča o porastu znotrajregionalnih migracij in poudarja, da se je delež znotrajregionalnih migrantov povečal s 24 % leta 1970 na 63 % leta 2010.

Argentina je leta 2004 pod predsednikom Néstorjem Kirchnerjem sprejela zakon, ki je zagotovil pravico do migracije. Vendar pa ni sprejemnih centrov za migrante in vladna podpora ostaja omejena. Organizacije civilne družbe, kot je CAREF, imajo pomembno vlogo pri podpori beguncem in migrantom. Vendar se je politično razpoloženje premaknilo v desno, kar je povzročilo povečanje števila deportacij, pri čemer je bila argentinska zakonodaja o migracijah spremenjena od leta 2017. Kriminalizacija migrantov narašča in mobilizacija proti tem praksam narašča.

Prihajajoči dogodek 31. avgusta ne ponuja le okvira za razpravo o solidarnosti in prijateljstvu med narodi, temveč poudarja tudi kompleksne izzive, ki izhajajo iz migracij in socialne pravičnosti v Latinski Ameriki. Položaj migrantov in politični razvoj v državah Latinske Amerike ostajata osrednje vprašanje, ki zahteva mednarodno pozornost.