7 strokovnih nasvetov za učenje več jezikov

7 strokovnih nasvetov za učenje več jezikov

Vedno sem se videl kot željnega učenja, nekoga, ki uživa v izzivih in odkrivanju novih stvari. V resnici sem nestrpen samo takrat, ko lahko izbiram, kaj se bom naučil. Pred našim daljšim bivanjem v Franciji sem mislil, da se bom francoščine lotil z enakim navdušenjem, s katerim sem se učil španščine.

V resnici sem v Duolingu polovično dokončal tri (od 78) stopenj in ostal pri tem. Ne gre za to, da sem odporen proti francoščini, a svojega napredka nočem zmanjšati s španščino.

S tem v mislih sem se pogovarjal s številnimi poligloti in večjezičniki, da bi videl, kako so osvojili svoje številne jezike. Delili so veliko informacij, najboljše med njimi pa delimo spodaj.

Opomba: »Prvi jezik« se nanaša na prvi tuji jezik, ki se ga želite naučiti, ne na vaš materni jezik.

1. Ne obupajte pri svoji prvi izbiri

Večina ljudi izbere svoj materni jezik z razlogom. To je lahko prek sistematičnega pregleda jezika, ki se ga je najbolje naučiti, želje po pogovoru z domačini med potovanjem ali zanimanja za določeno tujo kulturo. Opustitev svojega prvega jezika postavlja prednost in olajša opustitev kasnejših prizadevanj.

"Namesto da odnehate, poiščite tisto, kar vam ustreza," pravi Kiyeun Baek iz Londona, ki govori angleško, špansko, korejsko, japonsko in francosko, včasih vsak dan, v vlogi vodje poslovnega razvoja pri globalnem založniku DK. "Zame je čim hitreje začeti brati prave romane v jeziku."

Judith Meyer, ki vodi Learnlangs.com in organizira letno večjezično srečanje, govori devet jezikov (še štiri na začetni ali srednji ravni).

Svetuje: "Najprej poskusite z drugo metodo ali drugačnimi materiali. Če vam je tečaj dolgčas ali ga ne razumete, preprosto nekaj časa počnite nekaj drugega: drug tečaj ali celo nekaj zabavnih dejavnosti, kot je brskanje po internetu ali gledanje smešnih videov."

Meyer svetuje maternim govorcem angleščine, naj najprej izberejo evropski jezik, preden preidejo na težje jezike v tujini: "Vsak evropski jezik je dobra prva izbira in nima smisla, če na primer preklopite s francoščine na španščino in zaidete v težave, ker izgubite svoj napredek, nato pa spet naletite na popolnoma enake težave."

2. Razumeti sestavine »naravnega talenta«

Naši strokovnjaki se strinjajo, da je motivacija najpomembnejša sestavina pri učenju več jezikov. Zanimivo je, da nas izzivajo, da dvomimo o izrazu »naravni talent«. Namesto edinstvene lastnosti, ki jo imajo nekateri ljudje, drugi pa ne, je naravni talent mogoče razčleniti na komponente.

Julia Saperia, londonska statistikka, ki govori pet jezikov, nam je povedala: »Mislim, da je več različnih talentov – če jih imaš vse, si srečen.

Slovnica mi gre dobro, ker lahko logično razmišljam, sluh pa dober, ker sem muzikalen. Nekateri ljudje se lahko naučijo jezikov tako, da se vanje poglobijo, drugi se ne bojijo delati napak in se učijo, ne da bi vedeli ali jim bilo mar za pravila. To je talent, s katerim nisem blagoslovljen!«

Meyer pojasnjuje: "Mislim, da obstajajo talenti za različne vidike, ki so pomembni pri učenju jezikov. Na primer, obstajajo ljudje, ki imajo dar posnemanja naglasov: zelo dobro slišijo in lahko zvoke reproducirajo bolj zvesto kot mi ostali.

Obstajajo tudi ljudje, ki imajo še posebej lepe spomine. Daniel Tammet, ki je v enem tednu prišel na naslovnice zaradi učenja islandščine, je prej zasedel četrto mesto na svetovnem prvenstvu v spominu. [Njegov spomin] je vsekakor pomagal. Pomaga tudi sinestezija. Vendar ne verjamem v ločen jezikovni gen."

Uokvirjanje naravnega talenta na ta način naredi manj zastrašujoče. Morda nimate dobrega spomina, vendar se lahko dobro pogovarjate z ljudmi, ne da bi vas skrbelo, da bi naredili napake. Prav tako morda niste dobri v slovnici, vendar je vaš naglas lahko popoln.

3. Razporedite svoje učenje tako, da sledite pravilu 70/30

Vprašanje, ki si ga zastavi vsak ambiciozen poliglot, je: Ali naj se svojih jezikov učim vzporedno ali enega za drugim? Naš pretehtan odgovor ni ne eno ne drugo.

Lora Green iz 2Polyglot govori štiri jezike in pojasnjuje:

"Ne začnite se učiti dveh jezikov hkrati, ker se vam bodo v glavi pomešala vsa pravila in definicije, vendar ne čakajte, da tekoče govorite en jezik, preden se udeležite tečajev drugega, saj ni stroge meje, pri kateri bi lahko rekli, da tekoče govorite en jezik. Samo izgubljali boste čas. Če znate izražati svoje mnenje v svojem maternem jeziku, razumete osnove slovnice in spremljate dogajanje v televizijski seriji, uporabite to kot znak, da se lahko začneš učiti drugega jezika."

Green dodaja: "Uporabljam razmerje 70/30. 70 % svojega časa za učenje jezika porabim za nov jezik in 30 % za jezik, ki ga znam na srednji ravni." To ji omogoča, da gradi svoje jezike v plasteh.

Meyer uporablja podoben pristop: "Pristop, ki zame najbolje deluje, je, da imam samo en začetni jezik, ki se ga aktivno učim, in en srednji ali napredni jezik, na katerega se prav tako osredotočam. Pri srednjih/naprednih jezikih se včasih osredotočim na več kot enega, ne pa tudi pri začetnih jezikih. To se vedno spremeni v katastrofo!"

4. Razvijte osebe za vsak jezik

Ko enkrat napredujete v več jezikih, jih je težko razčleniti, še posebej, če so si podobni.

Natasha Asghar, londonska televizijska voditeljica Zee TV, govori tri indoarijske jezike in tri evropske jezike - štiri od njih uporablja vsak dan pri svojem delu.

Pove nam: "Hkrati sem se učila angleščine, hindujščine, urdujščine in pandžabščine, kasneje pa še francoščine in nemščine. Koristen nasvet za nove učence je, da razvijejo 'osebe' za vsak jezik. Tako jih boste v mislih ohranili ločene."

Za Francoze bi torej lahko bila vaša osebnost nenavadna natakarica, kot je Amélie, ki se veliko smehlja in gestikulira. Za nemščino je morda strog znanstvenik, ki govori odsekano. Sprejemanje njihovih manir, tona glasu in načina govora vam bo pomagalo ohraniti jezike ločene.

Če razslojite svoje jezike z uporabo pravila 70/30, je lahko tudi koristno, če spremenite svoje okolje za vsak jezik in se jih učite ob različnih dnevih.

5. Bodite sistematični

Če resno razmišljate o učenju več jezikov, razmislite o spremljanju ur, ki jih porabite za vsak jezik.

Meyer nam pove: "Postanem nepotrpežljiv, ko hitro ne vidim rezultatov, zato vodim dnevnik, kdaj se učim in kako dolgo se učim. Za to uporabljam preglednico, ker dnevne posodobitve ne bi smele vzeti časa. Moj trenutni glavni projekt je hebrejščina in lahko natančno rečem, da sem se od 1. januarja učil 136 ur hebrejščine, kar je v povprečju nekaj več kot pol ure na dan."

Sledenje študiju na ta način vas bo spodbudilo k proslavljanju majhnih uspehov, vas motiviralo, da nadaljujete z urami, in vam zagotovilo trdne meritve, s katerimi lahko merite prihodnja jezikovna prizadevanja.

6. Zavedajte se, da je učenje jezika bolj dolgotrajno kot težko

Večina nas verjame, da je učenje jezikov težko. Brez dvoma je lahko frustrirajoče, zahtevno in nezadovoljivo v daljših časovnih obdobjih, vendar ni tako težko kot astrofizika ali napredna matematika.

Učenje več jezikov – ali celo samo enega – zahteva več časa kot sicer. Celo najpreprostejši jeziki zahtevajo 600 ur učenja za obvladovanje. Ostati osredotočen in motiviran je očitno ključnega pomena.

Oblikovalka iz San Francisca Shannon Del Vecchio govori angleško, špansko, italijansko, portugalsko in japonsko. Pove nam: "Ko sem prvič srečal svojo ženo Gino, sem že govoril štiri jezike. Delno sem se naučil italijanščine, ker je njena družina italijanska in zdaj imam italijanski priimek. Vedno je vsem govorila: 'Shannon je tako dobra v jezikih! Čudovita je! Govori štiri, kot da ni nič.' Potem ko me je opazovala, kako se učim italijanščino, zdaj pravi: »Ne bi verjeli, da se Shannonina sposobnost koncentracije pri učenju jezika. Lahko se usede in dela dve uri in nič je ne moti koncentracije. To je noro."

7. Naj vas ne skrbi, da boste vse obdržali v svoji glavi

Eden od mojih pomislekov glede učenja francoščine je, da bo nekako "prepisal" moj napredek pri španščini, bodisi ga zmanjšal ali potisnil na stran, kar je napačno prepričanje, ki je najverjetneje povezano z diskreditirano hipotezo o "ločenem temeljnem znanju" (SUP).

Akademik Nayr Ibrahim pojasnjuje: "Ta teorija nakazuje, da so jeziki shranjeni v ločenih predelih ali zabojih, ki predstavljajo polovico zmogljivosti enojezičnih možganov. Ti 'zaboji' imajo omejen prostor za shranjevanje in ker možgani ne morejo shraniti toliko informacij, 'upogibajo' drugi jezik."

Ibrahim dodaja, da so SUP diskreditirale desetletja raziskav dvojezičnosti in večjezičnosti. Skratka, vaši možgani imajo prostor za številne jezike. Samo ne skrbite, da bi jih imeli vse v glavi hkrati.

Baek nam pove: "Po mojih izkušnjah so jeziki, ki jih najpogosteje uporabljam, zlahka 'dostopni', druge pa moram 'aktivirati'." Meyerjeva dodaja, da je "težko ohraniti vse jezike enako dostopne," vendar da lahko z nekaj urami učenja znova aktivira neaktivne.

Ne dovolite, da vas strah pred izgubo jezika premaga, še preden začnete.

Poslanstvo: Dreamstime

      .