13 dni, ki so pretresli svet

13 dni, ki so pretresli svet

Naša potovanja kroji zgodovina. Narekuje, kam smemo in kam ne smemo, in to je storilo za raziskovalce preteklih stoletij. Glavni dogodki skozi zgodovino so spremenili in definirali svet, v katerem živimo in ga raziskujemo danes. Tukaj si oglejmo nekaj dni, ki so pretresli svet in imeli izjemne in trajne posledice, ki jih čutimo in vidimo še danes.

Pred približno 66 milijoni let, izumrtje v obdobju krede in terciarja, Mehika

Seveda je to teoretični dogodek. Vendar pa je pred približno 66 milijoni let skoraj zagotovo prišlo do množičnega izumrtja približno 75 % rastlinskih in živalskih vrst na Zemlji. To je morda bil ogromen asteroid, ki je zadel polotok Yucatán v današnji Mehiki, ali pa tudi ne. Če je tako, potem je ta dan izbrisal skoraj vse dinozavre v tako (geološko) kratkem času, da je začel kenozojsko dobo, ki jo (ljudje) uživamo danes. Dobesedno pretresla je svet in utrla pot človeštvu.

Okoli leta 1800 pr. n. št. Življenje Abrahama, Irak

alt="13-dni-ki-so-pretresli-svet-abrahamskih-abrahamskih-religij">Javna domena

Ocenjuje se, da se 54 % svetovnega prebivalstva (3,8 milijarde ljudi) meni, da so privrženci ene od abrahamskih religij – predvsem judovstva, krščanstva in islama ter raznih drugih manjših religij. Abraham se je rodil v Uru v Babiloniji in nekega dne je začel verjeti, da je celotno vesolje delo enega samega Stvarnika. Tako se je rodil judovstvo. In potem krščanstvo. In potem islam. V dobrem ali slabem so te religije vplivale na toliko svetovnih civiliziranih družb in bile podlaga za neštete konflikte skozi človeško zgodovino.

11. december 1241 Smrt kana Ögedei, Avstrija

alt="13-days-that-shocked-the-world-Emperor-Ogedei-khan-portrait">Javna domena

Mongolski bojevnik Batu Khan je bil tik pred tem, da osvoji Dunaj in uniči Sveto rimsko cesarstvo. Evropa 13. stoletja je bila na robu propada. Toda smrt Ögedej kana, drugega velikega kana mongolskega imperija, je prisilila Batu kana, da se je vrnil v Mongolijo, da bi se odločil, kdo bo zakoniti dedič cesarstva. Če bi Ögedei Khan umrl le nekaj mesecev ali tednov kasneje, bi bila evropska zgodovina, kot jo poznamo, zelo drugačna.

Okoli leta 1439 Izum tiskarskega stroja, Nemčija

alt="13-dni-ki-so-pretresli-svet-tiskarski-stroj-guttenburg">Javna domena

Johannes Gutenberg je bil prvi Evropejec, ki je tiskal s premičnimi črkami. Na splošno velja za odgovornega za ustvarjanje praktičnega sistema, ki je omogočil množično proizvodnjo tiskanih knjig, ki je bil ekonomsko vzdržen tako za tiskarje kot za bralce in ki je odprl množično komunikacijo za prihodnja stoletja. TheO točnem datumu Gutenbergovega tiska se razpravlja, vendar wBrez njega in tega morda danes ne bi brali teh besed.

12. oktober 1492 Rodrigo de Triana pristane v Ameriki, na Bahamih

alt="13-dni-ki-je-pretresel-svet-pristanek_Kolumba">Javna domena

Danes Krištof Kolumb dobiva vse zasluge, a gospod Triana je bil pravzaprav prvi Evropejec po Vikingih, ki je videl Ameriko. Zavpil naj bi: "¡Tierra! ¡Tierra!" (Kopno! Kopno!) in obvestil Kolumba ter ostalo posadko, da je bila odkrita nova celina. Odkritje Novega sveta je za vedno spremenilo Stari svet.

21. april 1503 Aragonci premagajo Francoze v bitki pri Cerignoli v Italiji

kaj torej? Prvič, kdo za vraga so Aragonci in kaj je tako posebnega v tem, da so Francozi izgubili še eno vojaško bitko? No, vidite, to je bila prva bitka, ki jo je bilo mogoče dobiti z uporabo smodnika v osebnem orožju (orožju). Aragonci (Španci) so imeli približno tisoč arkebuzirjev, ki so bili predhodniki mušket. Zahvaljujoč temu vojskovanje ne bo nikoli več enako, kar bo utrlo pot nekaterim najbolj uničujočim in krvoločnim bitkam v zgodovini. čudovito

30. januar 1649 Usmrtitev angleškega kralja Karla I. v ZK

alt="13-dnevna-ki-je-pretresla-svet-usmrtitev-kralja-Karl-I">Javna domena

Prvi monarh, ki so mu sodili in usmrčili zaradi izdaje, je kraljevemu svetu pokazal, da ni nujno, da so monarhije edina oblika vladavine. Takrat demokracije in parlamenti niso bili tako razširjeni kot danes. Namesto tega so bili cesarji, kralji, sultani in kani bolj običajni. Hvala bogu so se stvari spremenile, kajne?

4. julij 1776 Uradno sprejeta Deklaracija neodvisnosti, ZDA

alt="13-days-that-shocked-the-world-Declaration of Independence">Javna domena

Verjetno temen dan v britanski zgodovini bi tako rekoč zaznamoval menjavo straže. Nova država, Združene države Amerike, bi postala najmočnejša in najvplivnejša država v zgodovini sveta. Država bi sčasoma premagala komunizem, postavila človeka na Luno, zavladala svetovnemu športu in svetu dala Coca-Colo, McDonalds in Starbucks.

28. junij 1914 Atentat na nadvojvodo Ferdinanda, Bosna in Hercegovina

Atentat na nadvojvodo v Sarajevu bi bil končni katalizator za veliko vojno, kar bi povzročilo najbolj krvavo obdobje v človeški zgodovini doslej. Štiri leta pozneje je bilo na številnih bojiščih več kot 16 milijonov mrtvih. Družbenopolitični vpliv je bil še večji, saj je vojna sprožila revolucije in nadaljnje konflikte še večjega obsega, ki bodo na koncu pripeljali do največjega konflikta v človeški zgodovini: druge svetovne vojne. Končna cena tega dne je tako rekoč neizmerljiva. Ni treba posebej poudarjati, da stvari nikoli več niso bile enake.

22. junij 1941 Hitler napade Rusijo, Rusijo

alt=“days-that-shocked-the-world-hitler-invades-russia – 1″>Zvezni arhivi/Creative Commons

Kazalo je, da bodo diktatorji in militaristi kmalu zavladali tako rekoč vsemu svetu. Toda operacija Barbarossa, Hitlerjeva odločitev, da pošlje tri milijone nemških vojakov čez sovjetsko mejo, bi na koncu vodila do Hitlerjevega poraza in uničenja nacizma. Le leto prej je bila Velika Britanija, zadnja obramba Evrope, na robu poraza. Hitler, ki se ni zavedal globoko krhkega položaja Velike Britanije, je začel spreminjati taktiko in strategijo, kar je na koncu pripeljalo do njegove odločitve, da napade Rusijo. Zmotno je verjel, da lahko uspe tam, kjer neštetim drugim skozi zgodovino ni uspelo.

6. avgust 1945 ZDA odvržejo atomsko bombo na Hirošimo na Japonskem

alt=“days-that-shocked-the-world-atomic-bomb – 1″>Takabeg/Creative Commons(Slika: رفع بواسطة Takabeg, Creative Commons)

Atomska doba se je začela na dan, ko je bila na Japonsko odvržena prva atomska bomba, in svet se je za vedno spremenil. 9. avgusta je bila na Nagasaki odvržena druga bomba. Dva bombna napada, ki sta ubila najmanj 129.000 ljudi, ostajata edina uporaba jedrskega orožja v vojskovanju v zgodovini.

V televizijski oddaji leta 1965 o trenutkih po prvem uspešnem atomskem poskusu je J. Robert Oppenheimer, znanstveni direktor ameriškega programa za razvoj prvega jedrskega orožja, dejal: "Vedeli smo, da svet nikoli ne bo enak. Nekateri so se smejali, nekateri jokali, večina je bila tiho. Spomnil sem se vrstice iz hindujskih spisov, Bhagavad Gite ... 'Zdaj sem postal smrt, uničevalec svetov.'"

9. november 1989 Padec Berlinskega zidu, Nemčija

alt=“days-that-shattered-the-world-berlin-wall – 1″>Lear 21/Creative Commons

Če je bil atentat na nadvojvodo Ferdinanda leta 1914 katalizator za skoraj stoletje prelivanja krvi, je morda padec berlinskega zidu pomenil njegov konec. To ne bi bila rešitev vseh evropskih problemov, bi pa vstopila v novo, moderno dobo. Hladne vojne je bilo konec, Evropa ni bila več tako razdeljena in družine so bile ponovno združene. "Šele danes," je Berlinčan narisal na kos stene, "je vojne res konec."

9. september 2001 Napadi 11. septembra, ZDA

alt="days-that-shocked-the-world-sept-11-1″>Robert/Creative Commons

Podobe teh napadov bi lahko definirale tretje tisočletje. Štiri ugrabljena potniška letala so namerno preletela na cilje v ZDA. Zlasti sta bila uničena severni in južni stolp kompleksa Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. Napadi so ubili 2996 ljudi in bodo v prihodnjih letih vplivali na zunanjo politiko po vsem svetu. Valovanje tega globalnega dogodka je čutiti še danes in se bo čutilo še desetletja, morda stoletja.

Poslanstvo: Lear 21/Creative Commons

      .