Bavarski pravljični gradovi: zdaj Unescov seznam svetovne dediščine in mednarodno priznani!

Bavarski pravljični gradovi: zdaj Unescov seznam svetovne dediščine in mednarodno priznani!

Pravljične gradove kralja Ludvika II. na Bavarskem je Unescova komisija za svetovno dediščino nedavno priznala za svetovno dediščino. Premier Markus Söder (CSU) je ta pomemben korak komentiral kot "svetovno priznanje", ki je v čast zgodovini, kulturi in arhitekturi Bavarske. Oznaka vključuje veličastne zgradbe gradu Neuschwanstein, Herrenchiemsee, Linderhof in kraljevo hišo na gori Schachen.

Priznanje je rezultat več kot 25-letnega trdega dela. S to nagrado se bavarska družina Unescove svetovne dediščine razširi na skupno enajst. Obstoječe lokacije vključujejo augsburški vodni sistem in staro mestno jedro Bamberga. Bavarska vsako leto privabi več kot 1,7 milijona obiskovalcev v svoje kraljeve palače, ki so zdaj enake svetovno znanim znamenitostim, kot sta palača Versailles in Akropola.

Kulturni in zgodovinski pomen

Minister za finance in domovino Albert Füracker je poudaril kulturni pomen gradov in poudaril, da so zdaj v isti sapi kot drugi mednarodni kulturni zakladi. Minister za umetnost Markus Blume je dejal, da gradovi združujejo odlično arhitekturo z okoliško pokrajino in imajo edinstveno čarobnost.

Gradovi Ludvika II. (1845-1886) niso le veličastne zgradbe, ampak tudi kraji domišljije, ki posnemajo zgodovinske sloge. Grad Neuschwanstein je bil zasnovan kot srednjeveški viteški grad, medtem ko je grad Herrenchiemsee mišljen kot poklon francoskemu Versaillesu. Druge značilnosti območja vključujejo ohranjanje zgodovinskih materialov in snovi, občutljivo upravljanje vrtov in parkov ter avtentičnost stavb in struktur.

Stanje in dodatne podrobnosti

V času, ko številnim zgradbam grozi razvoj ali zanemarjanje, so gradovi kralja Ludvika II. v izjemnem stanju ohranjenosti. Prvotna okolica je ohranila svojo zgodovinsko privlačnost do danes, izjemna univerzalna vrednost mesta pa je poudarjena z njegovimi raznolikimi arhitekturnimi slogi in visoko umetniško spretnostjo.

Kot del arhitekturne, umetniške in simbolne globine predstavljajo ljudska gibanja 19. stoletja, vključno s historicizmom in eklekticizmom. Te edinstvene zgradbe so bile ustvarjene kot kraji za umik in so značilne po svoji lepoti, velikosti ter scenskih in gledaliških učinkih.

Čeprav imenovanje ne pomeni finančne podpore, je država zavezana k dolgoročnemu ohranjanju in varovanju te dragocene kulturne dediščine. Skupaj je 1.223 območij svetovne dediščine v 168 državah po vsem svetu, od tega 54 v Nemčiji.

Za več informacij o gradovih kralja Ludvika II., si lahko preberete članke na bayerische-staatszeitung.de in unesco.de prebrati.