Koroški turizem v krizi: brez idej kljub 1000 jezerom!

Koroški turizem v krizi: brez idej kljub 1000 jezerom!

Koroška, ​​znana po dih jemajoči pokrajini in več kot 1000 jezerih, se sooča z izzivom v turistični industriji. Lani so v regiji zabeležili 13,4 milijona nočitev, kar se zdi precej skromno v primerjavi z drugimi priljubljenimi destinacijami, kot sta Tirolska z 49,9 milijona in Južna Tirolska s 37,2 milijona. Po besedah ​​marketinškega strokovnjaka Aloisa Gmeinerja na Koroškem manjka inovativnih pristopov, ki bi lahko spodbudili turizem. Gmeiner, ki dela kot oglaševalski terapevt, nujno poziva k preoblikovanju tržnih strategij.

V aktualni analizi Gmeiner kritizira koroški turistični menedžment in poudarja, da kljub prisotnosti agencije z imenom Innovation Management ni uresničenih svežih idej. Poudarja, da druge avstrijske regije, kot so Tirolska, Salzburg in Južna Tirolska, zdaj dosegajo rekorde gostov, Koroška pa razvojno zaostaja.

Padec prihodov in nočitev

V poletni sezoni maja in junija 2023 je bilo na Koroškem zabeleženih 2.337.468 prenočitev, kar ustreza 3,2-odstotnemu zmanjšanju glede na prejšnje leto. To je kljub splošnemu pozitivnemu trendu: 635.916 prihodov predstavlja tretji najboljši rezultat od začetka beleženja leta 1968, čeprav beležijo zmanjšanje za 2,6 odstotka v primerjavi z letom 2022.

V juniju 2023 je bilo 397.359 prihodov in 1.528.504 prenočitev. Tu je bil še posebej močan upad: prenočitev je upadlo za 5,1 odstotka glede na leto 2022 in za 4,3 odstotka glede na leto 2019. Na te padce so vplivale tudi vremenske negotovosti. Kljub temu skupni upad prenočitev v zadnjih 20 letih ni dramatičen in je bil ocenjen kot tretji najmočnejši rezultat.

Kje so priložnosti?

Posebej bode v oči trend kratkoročnih rezervacij, ki segajo čez celotno poletno obdobje. Število prenočitev gostov iz Avstrije je znašalo 1.141.749, kar predstavlja 8,2-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2022. Nasprotno pa mednarodni gostje iz regije CEE beležijo rast: Poljske (+33,2 %), Češke (+13,3 %), Madžarske (+31,5 %), pa tudi iz Nizozemske (+8,5 %) in Italije (+9 %).

Gmeiner nagovarja dejstvo, da Koroška potrebuje nove načine razmišljanja, da bi prepoznala neizkoriščen potencial. Ti so še posebej pomembni, da bi lahko v prihodnje bolje sledili drugim privlačnim regijam. Vidi tudi potrebo po kombinaciji tradicije in inovativnosti, da bi Koroško pozicionirali kot sodobno turistično regijo.

Če povzamemo, lahko ugotovimo, da ima Koroška idealne pogoje za razcvet turizma, a zahteva precej poguma in inovativnega duha, da lahko obstane v nemški konkurenci. Poziv k uporabi analitike umetne inteligence in razvoju svežih zamisli bi lahko bil prvi korak v pravo smer.

Za več informacij obiščite Sporočilo za javnost in monat.at.